TIPIČNO KORZIŠKO… PA DOBER TEK :)

Izbral sem si nekaj izdelkov, ki se mi zdijo zares tipični. Vse to se vam zagotovo splača poskusiti, ker drugje prilike ne bo. Korziške izdelke na celini težko dobite, kaj šele v Sloveniji. Ena anekdota. Korziško pivo najdete tudi v Ljubljani, veste kje? Na Tržaški, pri postaji Stan in dom, pri sadju in zelenjavi. Vstopite v trgovino in se obrnite na desno. Jaz sem bil šokiran… Ampak kar je res je res. Korziško pivo imajo!

Pojdimo po vrsti:

Vin de Corse


Na otok naj bi vinsko trto pripeljali Grki že nekaj stoletij pred našim štetjem, vinogradništvo pa je v ospredje zares prišlo šele v času Rimljanov. Zahvala gre predvsem krščanski veri, ki je glavni razlog za razvoj vinogradništva skozi srednji vek- Vinske trti se na otoku razprostirajo na 7000 ha, letna pridelava vina pa je ocenjena na približno 117.000 hektolitrov. Predispozicije za vinogradništvo niso ravno slabe. Korzika ima mediteransko klimo, se pravi precej sonca, obenem pa tudi nekaj padavin, sploh v hribovitih delih Korzike, kjer je dežja po nekaj krat več kot v Ajacciu na primer. Kot zanimivost, nekje od konca 2. svetovne vojne, pa vse tja do konca 60. let, so bili vinogradniki usmerjeni predvsem v pridelavo namiznega vina, v ospredju je bila torej predvsem kvantiteta, bolj kot kvaliteta. Do preobrata pride v začetku 70. let.

Če iščete kraj, kjer bi lahko vsa ta vina poskusili, se odpravite v Saint-Florent, v restavracijo La Gaffe (http://www.tripadvisor.fr/Restaurant_Review-g666541-d2170252-Reviews-La_Gaffe-Saint_Florent_Haute_Corse_Corsica.html), katere lastnik je moj dober prijatelj, ki se lahko pohvali z najširšo in najbogatejšo karto vin na celem otoku.

Farine de châtaigne


Kostanjeva moka. Nikar je ne kupujte v trgovini, ker pogosto sploh ni prava kostanjeva moka. Kupite jo raje pri kakšnem domačinu ob cesti. Sicer pa, ne bodite šokirani… Tudi 20€/kg so včasih cene. Kostanjevo moko uporabljajo za vse, od tort, do palačink in testenin.

Zakaj je ta moka tako iskana? Zato, ker ne vsebuje glutena, v nasprotju z ostalimi brezglutenskimi mokami pa je zelo bogata z ostalimi hranilnimi snovmi. Vsebuje kar nekaj proteinov, aminokislin in ogljikovih hidratov, ter zelo malo maščob. Vsebuje veliko E vitamina in magnezija.

Prisuttu


Tukaj ne bi izgubljal preveč besed. Vsekakor si ga privoščite, ker se izplača. Sušenja traja okrog 12 mesecev, pa tudi do 18 včasih. Masa je nekje med 5 in 10kg. Lahko bo zvenelo ˝čudno˝, ampak številni pravijo, da jih okus spominja na lešnik. Jaz se s tem ne bi strinjal, vendar številni pravijo tako.

Migliacciu


Odpravili se boste na plažo in tam boste cel dan, zjutraj se ustavite v pekarni in si jih vzemite nekaj. Po domače rečeno gre za testo, prekrito s kozjim ali ovčjim sirom. Najboljše je, če je sveže topel, ampak tudi z mrzlim ni nič narobe. Tisti pravi, tradicionalni migliacciu, je iz krušne peči, ampak za ne poznavalce ne bo razlike tudi če bo iz pečice. Tradicija pravi tudi, da mora migliacciu, potem ko je končan, še za 15 minut ˝počivati˝ na kostanjevih listih, ampak to je zgolj in samo stvar tradicije. Zanj boste odšteli okrog 2/3€.

Brocciu


Simbol Korzike, daleč najbolj poznan sir na otoku. Vsebuje 45% maščobe. Narejen je kozjega in/ali ovčjega mleka, pri čemer je med samo pripravo dodano tudi nekaj soli. Korzičan vam bo rekel, da je to njihov ˝nardoni sir˝. Obstaja tudi pregovor, ki pravi: ˝Qui n’en a pas goûté ne connaît pas l’Île˝, kar pomeni, da če nisi okusil tega sira, tudi otoka nisi.

Proces izdelave: Za 1kg sira je potrebnih kar 11l mleka. Mleko se segreje na 35 stopinj, nato se doda sol in potem še 15% polnomastnega mleka, pri čemer se temperaturo dvigne na 90 stopinj.

Za spodoben ˝brocciu˝, boste odštevli nekje med 15 in 20€ na 1kg.

Canistrelli


Tradicionalni korziški piškotki. Na Korziko s seboj vedno vzamem 1 potovalko, ki je izključno njim namenjena. Naj vas opozorim, da jih obstaja okrog 5423908908 vrst. Resno govorim. Danes jih najdete z lešniki, limono, nutelo, mandlji, …

V osnovi, so iz pšenične moke, sladkorja, belega vina, pogosto pa se dodaja tudi rozine in limono. Osebno svetujem, da si vzamete vsaj ene klasične, najbolj poceni, ki ne vsebujejo nobenih dodatkov, pri drugih pa eksperimentirajte.

Frappes


Težko prevedem, za kaj gre. Neke vrste pecivo, mogoče miške? To boste sami razbrali iz slike. Kupite jih na tržnici, vse kar najdete v trgovini ni vredno nič, večinoma preveč suhi in… Ko jih boste dali v usta, bo občutek podoben kot če bi ugriznili v kamen, če ste to kdaj že počeli. Ob ˝frappah˝ si privoščite kozarec mleka ali kave.

Na internetu boste našli številne recepte, prilagam enega, za katerega vem da je pravi in vas hkrati opozarjam, da vam v prvo ne bo uspelo.

Pietra


Korziški pivo – kostanjevo pivo. Gre za relativno mlado pivo, ki obstaja šele od leta 1996. Ves kostanj, ki je za pivovarno potreben, je iz vasice Castagniccia, kjer še danes stoji najvišja predelovalnica kostanja v Evropi. Manj navdušenimi boste nad cenami tega piva, ki so v trgovinah višje od vseh drugih piv, ampak zopet bom rekel: ˝Izplača se!˝. Poskusite ga, v enem od naslednjih prispevkov bom navedel tudi cene v trgovini.

To je vse, kar se tiče specialitet. Teh je v resnici še kar nekaj, za morebitna vprašanja pa sem vam na voljo :)

Naslednji teden nadaljujemo s kratkim pregledom cen na Korziki… Vaša naloga bo, da za enake izdelke najdete cene v Sloveniji in jih potem primerjate.

Anthony :)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !